SloveniaSlovenija

ESS

Evropska družboslovna raziskava (European Social Survey – ESS) je mednarodni, znanstveno raziskovalni projekt, ki poteka v Evropi vsake dve leti od leta 2001 in predstavlja eno najboljših družboslovnih raziskovalnih infrastruktur v evropskem merilu. Vzpostavlja podatkovne vire za znanstveno ugotavljanje dinamike socialne klime, stališč in vrednot v spreminjajoči se Evropi ter zagotavlja popolno primerljivost podatkov za več kot 30 evropskih držav. Koordinira ga skupina znanstvenikov pod vodstvom Roryja Fitzgeralda iz londonske City, University of London poleg še šestih partnerskih institucij:

• City, University of London, Centralna koordinacija, HQ ESS ERIC, London (Velika Britanija)
• Centerdata (Nizozemska)
• FDV UL University of Ljubljana (Slovenija)
• GESIS Leibniz Institute for the Social Sciences (Nemčija)
• SCP The Netherlands Institute for Social Research (Nizozemska)
• Sikt Norwegian Agency for Shared Services in Education and Research (Norveška)
• UE University of Essex (Velika Britanija)
• UPF Universitat Pompeu Fabra (Španija)

Glavni cilji raziskave:

• Raziskati značilnosti in spremembe v družbeni strukturi, stališča, vrednote in razmere v katerih živijo Evropejci. Poskuša tudi pokazati, kakšna je dinamika spreminjana stališč v spreminjajoči se Evropi;
• Doseči in širiti višje standarde v mednarodnem primerjalnem družboslovnem raziskovanju, pri oblikovanju vprašalnika, vzorčenju, anketiranju, doseganju večje zanesljivosti in veljavnosti raziskovalnih podatkov;
• Uvesti zanesljive nacionalne kazalnike družbenega napredka, ki temeljijo na zaznavah, ocenah in stališčih državljanov evropskih držav po ključnih vidikih delovanja družb.
• Zagotoviti usposabljanje evropskih družboslovcev za primerjalno družboslovno raziskovanje kvantitativnega tipa in analizo tovrstnih podatkov.
• Izboljšati preglednost in dostopnost empiričnih podatkov za različne javnosti: akademske uporabnike, oblikovalce politik in širšo javnost.

ESS v Sloveniji

Nacionalni koordinator ESS v Sloveniji je viš. znan. sod. dr. Slavko Kurdija, s sedežem na Fakulteti za družbene vede (Univerza v Ljubljani) na Centru za raziskovanje javnega menja in množičnih komunikacij (UL FDV CJMMK). Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani je tudi partnerica pri koordinaciji in vodenju projekta. Znan. sod. dr. Brina Malnar in dr. May Doušak sta člana znanstvene koordinacijske skupine (CST), s sedežem na City University London.

Vprašanja v zvezi z Evropsko družboslovno raziskavo (ESS) lahko pošljete viš. znan. sod. dr. Slavku Kurdiji ali znan. sod. dr. Brina Malnar.

Slovenija je sodelovala pri vseh doslej izvedenih 'valovih' - ponovitvah raziskave:

• ESS1 (2002/03)
• ESS2 (2004/05)
• ESS3 (2006/07)
• ESS4 (2008/09)
• ESS5 (2010/11)
• ESS6 (2012/13)
• ESS7 (2014/15)
• ESS8 (2016/17)
• ESS9 (2018/19)
• ESS10 (2020 v pripravi)

Izvedba terenskega dela raziskave ESS v Sloveniji (2002-2020) poteka v okviru Centra za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na Fakulteti za družbene vede, Univerze v Ljubljani. Ostali sodelavci pri izvedbi raziskave: dr. Janez Štebe (svetovanje pri vzorčenju), mag. Tina Vovk (nadzor in kakovost terenskega dela raziskave, urejanje podatkov, harmonizacija podatkov), mag. Živa Broder (koordinacija anketarske mreže, urejanje podatkov), Rebeka Falle (vzdrževanje in koordinacija anketarske mreže), Špela Zajšek (šifriranje, korespondenca) in Ivi Kecman (tajnica Centra). V raziskovalno skupino, ki je sodelovala pri koncipiranju raziskave sodijo še: izr. prof. dr. Mitja Hafner Fink, izr. prof. dr. Samo Uhan, zaslužni profesor dr. Niko Toš.

Tematike raziskave ESS

Vprašalnik raziskave ESS je sestavljen iz jedrnega modula (core module), ki je enak v vsakem valu raziskave ter dodatnih, posebnih vsebinskih modulov (rotating modules), ki pokrivajo specifične tematike. V zaključne delu vprašalnika je še poseben sklop osebnostnih vrednot in metodološki (eksperimentalni) test.

Teme iz jedrnega dela vprašalnika:

• demokracija in politika
• človeške vrednote
• subjektivna dobrobit
• raba medijev
• nacionalna in etnična identiteta
• priseljevanje
• zaznava diskriminacija
• kriminaliteta
• religija
• socialna izključenost
• zaupanje v ljudi in institucije
• demografske značilnosti

Teme posebnih modulov:

• odnos do priseljevanja in priseljencev, razumevanje demokracije (1. val, 2002)
• družina, delo in blaginja, ekonomska morala zdravje in socialna varnost (2. val, 2004)
• načrtovanje življenjske poti, osebna in družbena dobrobit (3. val, 2006)
• izkušnje in odnos do staranja, odnos do blaginje (4. val, 2008)
• zaupanje v policijo in sodstvo, delo in družina ter dobrobit (5. val, 2010)
• razumevanje in vrednotenje demokracije, osebna in družbena blaginja (6. val, 2012)
• odnos do priseljencev in njihovih prednikov, družbene neenakosti v zdravju (7. val, 2014)
• odnos do blaginje, odnos do podnebnih sprememb ter energije (8. val, 2016)
• načrtovanje življenjske poti, pravičnost in poštenost v družbi (9. val, 2018)
• Digitalni stiki, razumevanje demokracije (10. val, 2020, v pripravi)

Metode

Terenska izvedba raziskave ESS v Sloveniji poteka s pomočjo računalniško podprtega osebnega anketiranja (CAPI). Dodatni vprašalnik (supplementary questionnaire) v Sloveniji poteka s pomočjo računalniško podprtega osebnega anketiranja po zaključenem glavnem delu vprašalnika. Anketa v Sloveniji poteka samo v slovenskem jeziku. Anketni vprašalnik temelji na usklajeni mednarodni inačici, določena vprašanja (kot npr. politične preference, odnos do religije, dosežena stopnja izobrazbe, partnerski status) pa so oblikovana in prilagojena za nacionalno okolje.

Vzorec raziskave ESS v Sloveniji je reprezentativen za osebe, stare 15 let in več (zgornje starostne omejitve ni), ki imajo stalno prebivališče v Sloveniji, ne glede na njihovo narodnost ali državljanstvo. Postopek vzorčenja je izveden na podlagi Centralnega Registra Prebivalcev Slovenije. Izbor je slučajni dvostopenjski, kjer ima na končni stopnji vsaka oseba iz populacije enako verjetnost, da je vključena v vzorec. Na prvi stopnji je izbranih 300 primarnih vzorčnih enot (PSU), za kar so uporabljene skupine osnovnih statističnih okolišev (Clusters of Enumeration Areas - CEA), ki jih na Statističnem uradu Slovenije uporabljajo za potrebe vzorčenja. Izbor PSU je izveden slučajno z verjetnostjo sorazmerno velikosti CEA (PPS - Probability Proportional to Size). Izbor na prvi stopnji upošteva predhodno stratifikacijo na podlagi 12 statističnih regij in 6 tipov naselja (po naslednjih kategorijah: kmečka do 2.000 prebivalcev, nekmečka do 2.000 prebivalcev, naselja z 2.000 do 10.000 prebivalcev, naselja z 10.000 do 100.000 prebivalcev ter Ljubljana in Maribor kot ločeni kategoriji). Na drugi stopnji se znotraj vsakega od izbranih CEA po postopku enostavnega slučajnega izbora izbere fiksno število oseb, ki so določene, kot ciljne osebe za anketiranje. V vsakem PSU je izbrano 7 posameznikov. Velikost vzorca tako znaša 2100 enot (300 PSU * 7 izbranih oseb).

Diseminacijske aktivnosti (2007– 2020)

Predstavitve

• Schwartz, Shalom, Cultural Value Orientations: Nature & Implications of National Differences. predavanje na srečanju slovenskega sociološkega društva, Piran, oktober 2008.
• Brina Malnar, Spreminjanje stališč in vrednot – Medčasovno in primerjalno raziskovanje vrednot. Predstavitev na letnem seminarju srednješolskih učiteljev sociologije, Ljubljana, marec 2009.

Izbrane publikacije

• Malnar, Brina (2008), Subjektivna percepcija zadovoljstva; V: Apohal Vučkovič, Lidija, Malnar, Brina, Mandič, Srna, Hanžek, Matjaž, Čelebič, Tanja (ur.), Korošec, Valerija (ur.), PEČAR, Janja (ur.). Socialni razgledi 2008 (Human development report), Ljubljana, 2008
• Javorsek, Katja. Weighting in European Social Survey (diploma work), (Uteževanje v evropski družboslovni raziskavi).
• Malnar, Brina, Slavko, Kurdija, Evropska družboslovna raziskava – poskus kvalitativnega preskoka v primerjalnem raziskovanju. V: TOŠ, Niko (ur.), MÜLLER, Karl H. (ur.). Primerjalno družboslovje: metodološki in vsebinski vidiki, (Dokumenti SJM, 18). 2., dopolnjena izd. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV-CJMMK, 2011.
• ESS 2002– 2010, V: Toš, N. (ed.) Vrednote v prehodu V, posebna izdaja, posvečena raziskavi ESS – Slovenia in European comparative perspective, FDV, Ljubljana, 2012.
• Malnar, Brina, Slavko, Kurdija (2012) Zasnova in razvoj ESS, v: Toš, N. (ed.) Vrednote v prehodu V, posebna izdaja, posvečena raziskavi ESS – Slovenia in European comparative perspective, FDV, Ljubljana, 2012.
• KURDIJA, Slavko, KOROŠEC, Valerija. Pomen in uporabnost kazalnika zadovoljstvo z življenjem : 'zadovoljstvo z življenjem' kot vodilni družbeni kazalnik 'onstran BDP' paradigme. Teorija in praksa : revija za družbena vprašanja, ISSN 0040-3598, sep. 2016, letn. 53, posebna št., str. 64-89, 251-252.
• Terje Andreas Eikemo, Tim Huijts, Clare Bambra, Courtney McNamara, Per Stornes in Mirza Balaj - Družbeni dejavniki neenakosti v zdravju: Ključne ugotovitve 7. vala Evropske družboslovne raziskave
• Anthony Heath in Lindsay Richards - Odnos do priseljevanja, priseljencev in njihovih prednikov: Ključne ugotovitve 7. vala Evropske družboslovne raziskave
• KURDIJA, Slavko, VOVK, Tina. Potek in dinamika anketiranja pri Evropski družboslovni raziskavi ESS 2016. V: TOŠ, Niko (ur.). Vrednote v prehodu XII. : Slovenija v mednarodnih in medčasovnih primerjavah : ISSP 1994-2018, ESS 20022016, EVS/WVS 1992-2017, SJM 2018 : [1991-2018], (Knjižna zbirka Dokumenti SJM, 26). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, IDV, CJMMK. 2018.
• VOVK, Tina, KURDIJA, Slavko. Fieldwork experiences and monitoring techniques based on round 9 of the European Social Survey (ESS). Človek a spoločnost, ISSN 1335-3608, 2019, vol. 22, no. 4, str. 67-73.

Uporaba podatkov ESS v okviru predavanj in učnih programov 

• Družboslovna metodologija
• Primerjalno družboslovno raziskovanje
• Evropska stališča in vrednote
• Metodologija in epistemologija
• Podiplomski študij obramboslovja
• Doktorski študij religiologije

Kazalniki družbenega razvoja

V dogovoru z Uradom za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) pripravljamo serijo družbenih kazalnikov, ki temeljijo na podatkih raziskav ESS. Podatki bodo na straneh UMAR-ja prikazani primerjalno medčasovno in v primerjavi s povprečjem skupine držav članic EU.

Publikacije, ki slonijo na podatkih ESS

• Vehovar, V., Mrzel, M., & Lozar Manfreda, K. (2005, July 18-22). Population weights in European Social Survey (ESS). Paper prepared for the 1st European Survey Research Association (ESRA) Conference, Barcelona.
• Adam F. (2006). Social capital across Europe - findings, trends and methodological shortcomings of cross-national surveys, WZB Discussion Paper, No. P2006-010. Berlin Social Science Center.
• Adam, F. (2007). The Distribution of Social Capital and the Quality of Data from Cross-national Surveys. In F. Adam (Ed.), Social captial and governance: Old and new members of the EU in comparison (pp. 21-50). Berlin: LIT Verlag.
• Bahovec, I., & Potocnik, V. (2007). Religion and social capital: The diversity of European regions. In F. Adam (Ed.), Social captial and governance: Old and new members of the EU in comparison (pp. 175-200). Berlin: LIT Verlag.
• Makarovic, M., Ivancic, A., & Podmenik, D. (2007). Social and political participation: is there an European convergence? In F. Adam (Ed.), Social capital and governance: Old and new members of the EU in comparison (pp. 51-89). Berlin: LIT Verlag.
• Javornik, J., Vučkovič, L., & Malnar, B. (2007). Perceptions Of Living Conditions. In J. Javornik (Ed.), Social Overview 2006 (pp. 48-56). Ljubljana: IMAD, Institute for Macroeconomic Analysis and Development.
• Vehovar, V., & Zupanič, T. (2007, June 25-29). Weighting and Nonresponse in European Social Survey (round 2). Paper prepared for the 2nd European Survey Research Association (ESRA) Conference, Prague.
• Adam, F. (2008). Mapping social capital across Europe: Findings, trends and methodological shortcomings of cross-national surveys. Social Science Information, 47(2), 159-186.
• Umek, L., & Zupan, B. (2011). Subgroup discovery in data sets with multi-dimensional responses. Intelligent Data Analysis, 15(4), 533-549.
• Kamin, T., Berzelak, N., & Ule, M. (2012). The influence of education on differences in depressive symptoms between men and women in Slovenia. Slovenian Journal of Public Health, 51(1).
• Kuhar, M., & Reiter, H. (2012). Frozen transitions to adulthood of young people in Slovenia? Sociologija, 54(2), 211-226.
• Mitar, M., Kurdija, S., & Ažman, B. (2012). Income Inequality, Wealth and Trust in the Police. In G. Meško, A. Sotlar, & B. Tominc (Eds.), Contemporary criminal justice practice and research conference proceedings (pp. 41-42). Ljubljana: Faculty of Criminal Justice and Security.
• Haček, M. (2012). (Dis)Trust Into The Rule Of Law In Slovenia. Preferencje Polityczne, (3), 9-23.
• Hacek, M., Kukovic, S., & Brezovsek, M. (2013). Problems of corruption and distrust in political and administrative institutions in Slovenia. Communist and Post-Communist Studies, 46(2), 255-261.
• Uhan, S., Malnar, B., & HafnerFink, M. (2013). The National Contexts of Postnational Citizenship. Czech Sociological Review, (6), 867-901.
• Hafner-Fink, M. (2012). Political Participation, Democratisation And Citizens’ Values In Europe. Teorija In Praksa, 49(3), 544-565.
• Malnar, B. (2013, July 15-19). Exploring patterns of academic usage: A Google Scholar based study of ESS, EVS, WVS and ISSP academic publications. Paper prepared for the 5th European Survey Research Association (ESRA) Conference, Ljubljana.
• Haček, M., & Brezovšek, M. (2014). The Processes Of Democratisation And Trust In Political Institutions In Slovenia: Comparative Analysis. Annales - Series Historia Et Sociologia, 24(1), 1-12.
• Iglič, H. (2014). The crumbling or strengthening of social capital? The economic crisis’ impact on social networks and interpersonal trust in Slovenia. Druzboslovne Razprave, (77), 7-26.
• Meško, G., Hacin, R., & Eman, K. (2014). Trust in Police by Slovenian Law and Criminal Justice and Security Students. Varstvoslovje, Journal of Criminal Justice and Security, 16(4), 471-491.
• Jackson, J., Hough, M., Bradford, B., & Kuha, J. (2015). Empirical Legitimacy as Two Connected Psychological States. In M. Gorazd & T. Justice (Eds.), Trust and Legitimacy in Criminal Justice. European Perspectives (pp. 137-160). Cham: Springer International Publishing.
• Šifrer, J., Meško, G., & Bren, M. (2015). Assessing Validity of Different Legitimacy Constructs Applying Structural Equation Modeling. In M. Gorazd & T. Justice (Eds.), Trust and Legitimacy in Criminal Justice. European Perspectives (pp. 161-188). Cham: Springer International Publishing.
• Lobnikar, B, Sotlar, A., & Modic, M. (2015). Do We Trust Them? Public Opinion on Police Work in Plural Policing Environments in Central and Eastern Europe. In M. Gorazd & T. Justice (Eds.), Trust and Legitimacy in Criminal Justice. European Perspectives (pp. 189-202). Cham: Springer International Publishing.
• Ule, M., Malnar, B., & Kurdija, S. (2014). Health and medicine in transition. Wien: Echoraum.
• Fink-Hafner, D., Hafner-Fink, M., & Novak, M. (2015). Civil society since the 1980s on the territory of Slovenia. In D. Fink-Hafner (Ed.), The Development of Civil Society in the Countries on the Territory of the Former Yugoslavia Since the 1980s (pp. 69-94). Ljubljana: Faculty of Social Sciences.
• Slavec, A., & Toninelli, D. (2015). An Overview of Mobile CATI Issues in Europe. In: D. Toninelli, R. Pinter, & P. de Pedraza (Eds.), Mobile Research Methods: Opportunities and Challenges of Mobile Research Methodologies (pp. 41–62). London: Ubiquity Press.
• Batagelj, V., Kejžar, N., & Korenjak-Černe, S. (2015). Clustering of Modal Valued Symbolic Data. Cornell University Library Working paper, arXiv:1507.06683.
• Malnar, B., & Müller, K.H. (2015). Surveys and Reflexivity. A Second-Order Analysis of the European Social Survey (ESS). Vienna: Edition Echoraum.
• Slavec, A. & Vehovar, V. (2015, July 13-17). Weighting the European Social Survey: A comparison of effects on selected variables across countries and rounds. Paper prepared for the 6th Conference of the European Survey Research Association (ESRA), Reykjavik, Iceland.
• Culiberg, B., Koklic, M. K., Vida, I., & Bajde, D. (2016). Examining the effects of utilities and involvement on intentions to engage in digital piracy. Computers in Human Behavior, 61, 146-154.
• Filipovič-Hrast, M., & Rakar, T. (2017). The Future of the Slovenian Welfare State and Challenges to Solidarity. In P. Taylor-Gooby, B. Leruth & H. Chung (Eds.), After Austerity: Welfare State Transformation in Europe after the Great Recession (pp. 115-135). Oxford: Oxford University Press.
• Malnar, B., Kurdija, S., & Bernik, I. (2017). Who is Happy in Post-Socialist Slovenia?: Political Legitimacy and the Dynamic of the “Happiness Gap”, Človek a spoločnosť, 20(4), 42-60.
• Doušak, M. (2017). Survey Mode as a Moderator of Context Effects. Metodološki Zvezki, 14(1), 1–17.
• Gonza, G., Burger, A. (2017). Subjective well-being during the 2008 economic crisis : identification of mediating and moderating factors. Journal of happiness studies. Dec. 2017, vol. 18, no. 6, str. 1763-1797.
• Šedivy, N. Z., Podlogar, T., Kerr, D. C., & Leo, D. D. (2017). Community social support as a protective factor against suicide: A gender-specific ecological study of 75 regions of 23 European countries. Health & Place, 48, 40-46.
• Novak, M. (2017). A Gender Gap in Opinionation in Times of Crises and Political Stability. Polish Sociological Review, 197, 35-50.
• Meško, G., & Lobnikar, B. (2018). Police Reforms in Slovenia in the Past 25 Years. Policing: A Journal of Policy and Practice. doi: 10.1093/police/pay008
• Ainsaar, M., Vovk, T., Kurdija S., Doušak M., (2019). Why young people do (not) participate in panel surveys? V: Turbulent times in Europe : instability, insecurity and inequality, 4th International ESS Conference, University of Mannheim, 15-17 April 2019. [S. l.]: European Social Survey. 2019.
• Doušak, M., Kurdija, S, (2019). Predicting participation rates in web panel (ESS-Cronos case). V: Turbulent times in Europe : instability, insecurity and inequality. 4th International ESS Conference, University of Mannheim, 15-17 April 2019. [S. l.]: European Social Survey, 2019.